Nejc Milavec je ponovno zastopal reprezentanco MNZ Ljubljana na zelo močnem mednarodnem turnirju na Slovaškem. Takole je vsa svoja doživetja in občutke Nejc prelil na papir.
Odhod na Slovaško
V petek ob 10-ih zjutraj smo se izpred sedeža MNZ Ljubljana z avtobusom odpeljali na dobrih 7 ur dolgo pot proti Bratislavi. Prispeli smo okrog 17. ure in odšli v hotel. Imeli smo malo časa za nastanitev. V sobah smo se nastanili po 2 ali po 5 fantov na sobo. Sobe so bile zelo velike in prostorne. Večerja je bila vsak dan ob 20:00, ob 22:00 pa smo morali v posteljo, tako da smo imeli dovolj časa za povezovanje z ekipo.
Tekmovalni dan
V soboto zjutraj smo imeli odličen zajtrk in samo par minut za priprave na prvo tekmo. Ob 9:00 smo imeli prvo tekmo proti ekipi Bratislave, na kateri je branil vratar iz Domžal. Nasprotnike smo porazili z rezultatom 5:1. Naslednjo tekmo proti Poljakom sem branil jaz. Tekma se je ves čas odvijala v našo korist, vendar je ekipa iz Krakova znižala našo prednost s 3:0 na 3:2 in nato še v zadnjih minutah po lepi akciji zabila za 3:3.
Sledila je tekma proti močni ekipi Zapada. Skozi tekmo smo pokazali svoje znanje in po dveh lepih akcijah zabili za vodstvo 2:0. Na koncu tekme smo že videli zmago in popustili pritisk na nasprotnika. Slednji je izkoristil našo nezbranost ter znižal razliko na 2:1, h sreči pa se je tekma s tem rezultatom na koncu tudi končala. Z Domžalskim vratarjem sva se iz tekme v tekmo menjavala na golu, tako da sem tekmo proti Brnu iz Češke branil jaz. Tekma se je vseskozi odvijala dobro. V končnici tekme smo v obrambi naredili veliko napako in Čehi so jo s pridom izkoristili in zabili. Tekma se je končala z izidom 3:1 v našo korist.
Odločilna tekma
Naslednja tekma je bila na papirju najtežja, najbolj naporna in hkrati odločilna tekma, ki je odločala o naši končni uvrstitvi. Naš najmočnejši nasprotnik – Beograd iz Srbije, ki nam je skozi celoten turnir pokazal, da premore izjemne posameznike in močno ekipo. To tekmo je zaradi deljenja tekem branil vratar iz Domžal. Vsi smo dobro vedeli, da bo šlo na tesno, a se nismo vdali. Prvo polovico tekme so Srbi močno pritiskali in nekajkrat tudi resneje ogrozili naš gol, vendar se je naš vratar odlično izkazal.
10 minut pred koncem tekme smo se prebudili in začeli igrati naš nogomet. Po nekaj odličnih akcijah smo imeli že kar nekaj priložnosti za zadetek, vendar nismo znali zaključiti. Napetost na igrišču je naraščala, saj je vse kazalo na neodločen rezultat, nakar je dobil naš igralec z žogo malo več prostora na sredini igrišča in z silovitim strelom poslal žogo v zgornji nebranjeni kot gola. Veselje je bilo nepopisno, kar smo tudi takoj izrazili. To je tudi pretreslo nasprotnika, ki je poskušal izenačiti na vse načine. Na koncu so poskusili tudi z menjavo vratarja s petim igralcem na igrišču. Tako smo imeli igralca manj vendar prazen gol na drugi strani. To smo odlično izkoristili in povedli na 2:0. Tako se je obračun tudi končal.
Sledila je tekma proti malo slabši ekipi Gyora iz Madžarske. Vedeli smo že, da smo osvojili turnir saj smo imeli daleč največ točk in zagotovljeno 1. mesto na turnirju. Kljub temu smo pokazali športen odnos do nasprotnika in brez težav zmagali s 5:1.
Podelitev
Sledila je slavnostna podelitev nagrad in priznanj – nagrado za naj vratarja je zasluženo prejel Slovaški vratar, nagrado za naj strelca pa je dobil naš kapetan, Jakob Raspet iz Ilirije. Dobili smo tudi osebne pohvale predsednika MNZ Ljubljana ter predsednika Slovaške nogometne zveze.
Tako smo naslednji dan odšli proti naši ljubi Sloveniji. Na poti nas je trener peljal na kosilo v McDonald’s. Ob približno 16. uri pa smo prispeli nazaj v Ljubljano.
Iskreno se bi rad zahvalil staršema in družini za podporo in glasno navijanje s tribun, zahvalil pa bi se tudi trenerju Tadeju. Vsi skupaj so zaslužni, da sem v zadnjih letih napredoval do te mere, da sem lahko zastopal MNZ Ljubljana na tem mednarodnem turnirju.
HVALA!
Nejc Milavec
