Prejšnji teden smo se, v soorganizaciji Športne zveze Vrhnika, odpravili v Italijo. Naši dve selekciji, U13 in U15 sta gostovali v Padovi in Vicenzi, kjer smo odigrali štiri prijateljske tekme. Trenerja sta že objavila svojo oceno obiska, glede ostalih stvari, ki pa niso vidne v rezultatu, pa še nekaj besed z moje strani.
Kot klub smo se prvič odpravili na prijateljske tekme tako daleč in za dalj časa. Namen je bil, da v deželi, ki živi za nogomet, predstavimo obe selekciji in hkrati tudi naš klub. V želji, da bo vse potekalo nemoteno, smo se odpravili v številčni zasedbi. Poleg trenerjev obeh selekcij še sekretar Gašper, trener Iztok in jaz. Dobro oboroženi, v novi opremi, z novimi klubskimi zastavicami, s katerimi smo obdarovali naše nasprotnike. Ves čas obiska je vse potekalo tekoče. Brez zamud, po planu, vsak od šestih spremljevalcev je prevzel svoj del nalog.
Tekme v Padovi so bile bolje organizirane, tekmam v Vicenzi pa bi težko rekli »prijateljske«. Ampak to je del zgodbe v Italiji, vsak je nerad poražen doma.
Vsekakor je bil obisk nova, zanimiva izkušnja. Stik z drugačnim nogometnim svetom, praviloma boljšim, hitrejšim, številčnejšim in z boljšo infrastrukturo kot v Sloveniji. Priložnost, da ugotoviš kje si in kako si lahko boljši.
Najbolj pomembno pa je, ali so igralci razumeli »sporočilo«.
Obisk v Italiji ni bil nedeljski izlet ali priložnost, da manjkaš dva dni v šoli, ampak da z odnosom in pristopom upravičiš svoj sedež na avtobusu.
Matevž Kustec
