Če potegnem črto pod sezono, potem pravim, da smo iz 10 mesecev potegnili naš trenutni maksimum. Zato bi rad fantom čestital, čeprav je na koncu ostal grenak priokus. Menim, da je 4. mesto v ligi povsem realen pokazatelj dogajanja skozi sezono in da smo končali na mestu, ki si ga zaslužimo. Seveda nisem povsem zadovoljen z rezultatom, saj bi ob večji vnemi na treningih in večji zbranosti nekaterih igralcev lahko posegli tudi po kakšnem mestu višje. Prav tako pa je tudi kar nekaj igralcev naredilo velik preskok.
Temelje za naprej vsekakor imamo, kako pa bomo hišo zgradili pa je odvisno od vseh nas. Prva stvar je, da imamo pred očmi realno sliko stanja in ne popačene in iluzorne. Druga stvar je, da se moramo tako psihološko kot fizično pripraviti na premike v naših razmišljanjih, dojemanjih in dejanjih. Tretja stvar je, da si moramo izzive postaviti drzno, a hkrati biti realni ter podrejeni izključno trdnemu in kvalitetnemu delu. Naš cilj ne sme biti “cona udobja”, ampak najvišja možna stopnička v danem trenutku.
V našem klubu se trenerji zavedamo poslanstva, ki ga opravljamo, da dajemo vsak svoj največ. Vendar nismo čarovniki in nimamo nadnaravnih moči, žal. “Material, ki ga obdelujemo” je pač takšen kot je in to je naša nogometna realnost. Daleč od tega, da bi bila temna, vendar vseeno si ne mečimo peska v oči in ne smemo si dovoliti leteti, če nimamo kril. Dejstvo je, da nam trenerjem, v prvi vrsti pa igralcem preostane le trdo delo oziroma garanje vsak dan.
Fantom bi se na koncu še enkrat zahvalil za lepo sezono, za res prijetno druženje in dobro vzdušje v ekipi in za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.
Zahvaljujem se tudi staršem, ki nam v dobrem in malo manj dobrem vedno stojite ob strani. Hvala.
Jasmin Muratagić
