Z 11. krogom in domačo zmago smo zaključili jesenski del prvenstva.
Po petih krogih (zmaga, remi in trije porazi) smo bili že malce nervozni. Vedeli smo, da dobro in trdno delamo, a tega nismo znali izpeljati na tekmah. Vse preveč smo bili mehki, prestrašeni, nesamozavestni, nato pa……eksplozija.
Na preostalih šestih tekmah od začetka oktobra pa smo začeli žeti sadove trdega dela in kar štirikrat zmagali ter dvakrat remizirali. Fantje so se sprostili, začeli igrat bolj moško, bolj predrzno. Zaupanje vase se je naselilo v njih kot posameznike, kot tudi v nas kot ekipo. In ravno to me najbolj veseli, da smo postali predvsem ekipa, tako na igrišču, kot ob njem. Mogoče je to še večji uspeh v mlajših selekcijah, saj so rezultati tu minljivi, manj pomembni, se pa začnejo sklepati prva prava prijateljstva, začne se proces sprejemanja odgovornosti in zaupanja.
V tem smo definitivno na dobri poti, saj ni obsojanj za slabe stvari, ampak sprejmemo to kot kolektivno slabost in vsi delamo na tem, da to popravimo. Živimo kot športna družina, skupaj praznujemo rojstne dneve, se družimo po tekmah. Res velik pomen tukaj odigrajo Starši (da, z veliko začetnico) s katerimi imam odličen odnos in so mi v veliko pomoč in vsem nam v veliko spodbudo. Vedo kje mi lahko pomagajo, jaz pa jim tudi po najboljših močeh vračam v obliki dela z njihovimi otroci, ne samo na igrišču, temveč tudi s splošnimi življenjskimi nasveti.
Sedaj se do kratkega premora med božičnimi in novoletnimi prazniki posvečamo zimski ligi na Interblocku in spoznavanju igranja velikega nogometa (11:11). Seveda pa bomo kak mrzli dan izkoristili tudi za druženje ob kakšnem filmu v kinu Vrhnika itd.
trener Filip Fridl
