To sezono smo bili zaradi epidemioloških ukrepov najbolj prikrajšani prav pri igranju tekem. Od rednih uradnih tekem smo odigrali zgolj eno samo in še na tej je bila ena ekipa (od štirih) odsotna.
Tekme ne predstavljajo samo nagrado za marljivo delo na treningu, ampak dejansko zelo pripomorejo k izboljšanju nogometnih veščin, saj zahtevajo veliko več zbranosti in resnosti, kot medsebojna igra na treningih. Pomanjkanje tekem smo po najboljših močeh poskusili nadomestiti s prijateljskimi tekmami. Pri tem smo iskali nasprotnike, ki nam bodo ponudili malo večji izziv, kot okoliški klubi, s katerimi igramo redne tekme.
Proti ekipi NK Olimpija smo se na prijateljskem srečanju pomerili že jeseni na Drenovem Griču, tokrat pa smo bili mi povabljeni v »Jamo« za Bežigradom. Na začetku smo imeli sicer malo težav z gnečo na cesti, ampak smo se vseeno uspeli vsi pravočasno zbrati. Tudi glede vremena se je sprva zdelo, da nam ne bo naklonjeno, vendar smo presenetljivo celotno tekmo odigrali na suhem igrišču.
Obe selekciji smo po predhodnem dogovoru razdelili na pol. Polovico časa je en del ekipe igral na majhne gole, potem smo pa zamenjali, da so dobili vsi igralci priložnost, da se preizkusijo tudi na večjih golih.
Med igro se je pokazalo, da smo bistveno bolj navajeni igranja na majhne gole. To ni nič presenetljivega, saj tudi na treningih večino časa posvetimo takšni igri in samo izjemo igramo tudi na večje gole. Ne glede na to, samo v individualnem smislu pokazali dobro predstavo. Igralci so se borili in dali vse od sebe, kar je na koncu najbolj važno, sploh kadar gre za prijateljske tekme.
Zahvala gre tudi staršem, ki so si vzeli čas za neprestano spodbudo s tribun. V bližnji prihodnosti se bomo poskusili dogovoriti še za kakšno prijateljsko tekmo, da bomo toliko bolj pripravljeni vstopili v novo sezono in novo selekcijo.
Trener Jošt
