Z 11. krogom in domačo zmago smo zaključili jesenski del prvenstva.

Po petih krogih (zmaga, remi in trije porazi) smo bili že malce nervozni. Vedeli smo, da dobro in trdno delamo, a tega nismo znali izpeljati na tekmah. Vse preveč smo bili mehki, prestrašeni, nesamozavestni, nato pa……eksplozija.

Na preostalih šestih tekmah od začetka oktobra pa smo začeli žeti sadove trdega dela in kar štirikrat zmagali ter dvakrat remizirali. Fantje so se sprostili, začeli igrat bolj moško, bolj predrzno. Zaupanje vase se je naselilo v njih kot posameznike, kot tudi v nas kot ekipo. In ravno to me najbolj veseli, da smo postali predvsem ekipa, tako na igrišču, kot ob njem. Mogoče je to še večji uspeh v mlajših selekcijah, saj so rezultati tu minljivi, manj pomembni, se pa začnejo sklepati prva prava prijateljstva, začne se proces sprejemanja odgovornosti in zaupanja.

V tem smo definitivno na dobri poti, saj ni obsojanj za slabe stvari, ampak sprejmemo to kot kolektivno slabost in vsi delamo na tem, da to popravimo. Živimo kot športna družina, skupaj praznujemo rojstne dneve, se družimo po tekmah. Res velik pomen tukaj odigrajo Starši (da, z veliko začetnico) s katerimi imam odličen odnos in so mi v veliko pomoč in vsem nam v veliko spodbudo. Vedo kje mi lahko pomagajo, jaz pa jim tudi po najboljših močeh vračam v obliki dela z njihovimi otroci, ne samo na igrišču, temveč tudi s splošnimi življenjskimi nasveti.

Sedaj se do kratkega premora med božičnimi in novoletnimi prazniki posvečamo zimski ligi na Interblocku in spoznavanju igranja velikega nogometa (11:11). Seveda pa bomo kak mrzli dan izkoristili tudi za druženje ob kakšnem filmu v kinu Vrhnika itd.

trener Filip Fridl

 

NK Svoboda ima dobro člansko ekipo, tako da smo pričakovali težko in izenačeno tekmo, kar se je pokazalo tudi na igrišču. Ustvarili smo si kar nekaj zrelih priložnosti, ko bi lahko povedli na 1:0 in kasneje na 2:1, kar pa bi tekmo verjetno obrnilo v naš prid. Žal v ključnih trenutkih pred nasprotnikovim golom nismo bili dovolj odločni in natančni. Na drugi strani je Svoboda kaznovala naše napake v obrambi in prišla do treh točk.

Na lestvici niti slučajno nismo tam, kjer bi si želeli, saj se vsi skupaj zavedamo, da je ekipa sposobna boljših rezultatov. Naš fokus je vsak teden oddelati kar se da dobro delo, misli pa so osredotočene na naslednjega nasprotnika. Na tem mestu moram pohvaliti fante, ki res trdo trenirajo. Prepričani smo, da bomo v nadaljevanju prvenstva nagrajeni tudi v rezultatskem smislu, takrat bo tudi pogled na lestvico lepši.

Ekipa Doba je zelo kvaliteten in spoštovanja vreden nasprotnik. V dosedanjem poteku prvenstva so zaenkrat pokazali največ kvalitete in zrelosti, kar se odraža tudi na lestvici.

Vse to pa ne vpliva na naše cilje in pričakovanja. Proti vsaki ekipi igramo na zmago in v soboto ne bo nič drugače. Na žalost zaradi slabih vremenskih razmer naše domače igrišče ni primerno za igro, tako da bo tekma na UT v Domžalah. Upam, da vseeno pride čim več gledalcev spodbujat naše fante.

 

Današnja prvenstvena tekma proti ekipi NK Dob je bila prava poslastica za vse navijače. Čeprav smo v prvem polčasu prikazali nekaj slabih potez in veliko individualnih napak, smo se v drugem polčasu izkazali z izjemno igro, kar nam je na koncu prineslo veliko zadovoljstvo, saj smo uspešno končali spomladanski del sezone.

Prvi polčas je bil zaznamovan z nekaj težavami na naši strani. Nekaj individualnih napak je omogočilo nasprotni ekipi, da je izkoristila naše pomanjkljivosti in brez težav prihajala pred naš gol. Kljub temu smo se ob polčasu pogovorili, se zbrali in se odločili popraviti napake ter se vrniti nazaj v drugi polčas še močnejši.

In točno to smo tudi storili. Moji fantje so stopili na igrišče z dobro energijo in z boljšo odločnostjo, prevzeli nadzor nad igro in začeli izvajati naše taktične načrte. V fazi obrambe smo bili dobri in čvrsti, kar nam je omogočilo, da smo se več osredotočali na napad. Ko tako prevladujemo na igrišču me zmoti edino to, da fantje kar naenkrat pozabijo na svoje naloge v fazi obrambe, a smo na srečo vse pobege nasprotnikov polovili in umirili igro.

Take tekme nam dajejo dodatno motivacijo in samozavest za prihodnje izzive, ki nas še čakajo. S ponosom zaključujemo sezono in rad bi pohvalil vse moje fante, saj so nedvomno dosegli napredek v igri, kar je pa še bolj pomembno je, da so se odlično povezali med seboj in postali dobra klapa.

Zahvaljujem se našim staršem, našim najbolj zvestim navijačem, saj brez njih vsega tega ne bi bilo. Njihova številčna prisotnost na vseh tekmah, močno in dobro spodbujanje s tribun so nam pomagali, da smo tam kjer smo. Hvala vsem, ki ste bili vedno z nami in bili del te odlične sezone.

trener Jasko

 

Dobrova

Za turnir na Dobrovi smo se začeli pripravljati že zelo zgodaj. Na treningih ni manjkalo borbenosti in dobre igre, edini cilj je bil, da se to prenese na igrišče.

Pričakali sta nas samo dve ekipi kateri pa že zelo dobro poznamo. Ekipa Ilirije nas je dobro držala v obrambi ampak to fantov ni zmedlo, obrambi so pobegnili in zabijali gole. Dobro smo odigrali in že se je začela druga tekma. Po nekaj manjših težavah v obrambi smo se zbrali in odigrali še eno dobro tekmo. Ker pa sta bili ekipi samo dve smo zadnjo odigrali še med sabo na veliki umetni travi. Tudi tukaj ni manjkalo lepih akcij in super golov

Vrhnika

V soboto popoldne smo imeli naš prvi domač turnir na Vrhniki. Prišle so vse ekipe, kar je pomenilo, da nas čakajo tri dobre tekme. Dve ekipi že zelo dobro poznamo, zato gremo v igro bolj sproščeno. Vsi igralci so se odrezali zelo dobro. Tretjo tekmo pa smo igrali proti Logatcu. Malo smo bili že utrujeni, zato nam je malo padla koncentracija v obrambi. Prijeli smo par golov. Med polčasom pa so fantje stopili na plin in pokazali kaj vse znajo. Tekmo so pripeljali do konca z lepim rezultatom.

Kljub utrujenosti so fantje in punca pokazali odlično igro tako v obrambi kot napadu. To je bil za jesenski del naš zadnji turnir. Z mesecem novembrom in vse do marca bomo trenirali v dvorani. Začela pa se bo tudi zimska liga na katero že vsi komaj čakamo!

Hvala vsem staršem in navijačem za super navijanje na tekmah!

trenerki Rebeka in Katja

 

V mesecu oktobru, ko je lepo in toplo vreme vztrajalo kar precej časa, nas je v zadnjem tednu obiskal dež in nižje temperature. To se za jesen tudi spodobi, ampak kljub temu nas to ni preveč oviralo, da bi ostali doma. Ker so bila naravna igrišča že tako namočena in posledično igrišče z umetno podlago prenatrpano, sva se trenerja odločila, da se na ta deževen dan zberemo v sejni sobi ZIC-a. Skupaj smo si na ekranu ogledali različne nogometne situacije, posnetke…

Glavni namen ogleda različnih posnetkov ni bil v tem, da bi otroci zgolj sedeli in gledali, ampak je bil pogovor in sodelovanje. Otroke sva poskušala spodbujat k razmišljanju in odprl se je prostor za debato. Otroci so bili zelo zainteresirani in so postavljali številna vprašanja na katere sva jim odgovarjala ter jim dodatno pojasnjevala pomembnost teh stvari.

Veseli naju koliko vedoželjnosti so pokazali in konec koncev kar se nama zdi pomembno, pokazali so pripadnost ekipi. Ura in pol je hitro minila in na koncu sva jim dala domačo nalogo, kjer je moral vsak igralec narisati svojo idealno postavo in sistem igre, ki ga trenutno igramo, lahko so pa sestavili nekaj čisto svojega.

Jasmin, Jošt

 

V soboto je naša članska ekipa premagala NK Šenčur. V 10. krogu 3. SNL zahod smo bili priča težkemu obračunu, na katerem so Vrhničani prikazali dobro predstavo in zasluženo osvojili tri točke. Za zmago je zadel Gašper Korenč.

Po tekmi je strelec odločilnega zadetka povedal: “Tekma v Šenčurju je bila težka, nasproti nas je stal zelo kakovosten nasprotnik. Smo se kar namučili, da smo prišli do zmage. Vsak je imel svoje priložnosti, na koncu se je naš trud izplačal. Lastno mrežo smo ohranili nedotaknjeno, kar tudi šteje. Dolgo časa sem čakal svoj zadetek, zato je občutek še toliko bolj fantastičen. Seveda pozitivno gledamo že naprej na naslednjo tekmo. Pričakujemo lahko dober, močan, predvsem pa ponovno zahteven dvoboj, na katerega se moramo dobro pripraviti.”

 

V soboto smo na našem domačem igrišču odigrali prvenstveno tekmo proti vrstnikom iz NK Arne Tabor 69. Moji fantje so že od samega začetka pokazali izjemno motivacijo in željo po zmagi. Veseli me tudi to, da smo takoj prevzeli pobudo na igrišču in si ustvarili kar nekaj nevarnih priložnosti za zadetek. V fazi obrambe smo bili organizirani in čvrsti, kar je nasprotniku preprečilo, da bi kakorkoli ogrozili naš gol. Tudi v napadu smo delovali zelo dobro in povezano ter s kombinatorno in domiselno igro prihajali pred nasprotnikova vrata. Način kako smo odigrali to tekmo nam daje dodatno samozavest in motivacijo za nadaljnje tekme ter dokazuje, da postajamo konkurenčna ekipa v prvenstvu.

Ponosen sem na svoje fante in na njihov trud, ki so ga vložili v to tekmo.

Rad bi se iskreno zahvalil našim staršem za njihovo izjemno podporo na tekmi proti NK Arne Tabor 69. Vaša prisotnost na tribunah, spodbudni vzkliki ter nepogrešljiva podpora so fantom dali še dodatno motivacijo in energijo za odlično igro. Hvala, ker ste del naše nogometne družine in nas podpirate na vsakem koraku.

trener Jasko

 

Martin Magister, strelec včerajšnjega zadetka, je spregovoril o tekmi proti Kočevju: “Menim, da smo proti precej neugodnemu nasprotniku, ki se zna zapreti in čakati na svoje priložnosti, odigrali dobro tekmo. Kljub temu, da smo bili večji del tekme kakovostnejši, je gostom sicer uspelo zadeti in vodstvo ohraniti vse do zadnjih minut, ko smo tudi mi izkoristili svojo priložnost.”

O rezultatski krizi in zbiranju točk: “Žal nam v zadnjem času kljub dobrim treningom in solidno odigranim tekmam, v katerih imamo navadno pobudo, včasih za piko na i zmanjka kanček nogometne sreče. Zavedamo se, da na koncu šteje le rezultat, zato smo veseli tudi te točke.”

O golu, ki je v zadnji minuti prinesel izenačenje: “Vesel sem, da se mi je končno odprlo in da je žoga našla pot v mrežo. Upam, da bom tudi v prihodnje ekipi lahko pomagal rezultatsko krivuljo obrniti navzgor.”

 

Selekcija U13 Črni je po prvi tretjini prvenstva v 2. MNZ ligi – mlajši dečki na sredini lestvice, saj imamo dve zmagi, dva neodločena rezultata in tri poraze. Rezultatsko sicer nismo zadovoljni, smo pa toliko bolj zadovoljni s samim delom in res rednim, pridnim treniranjem. Fantje se še iščejo v mojih zahtevah (kar ni lahko), jim pa gre iz tedna v teden bolje.

V zadnjih 14-ih dneh smo dvignili tudi voljni moment in to se je tudi rezultatsko izkazalo. Gladka zmaga 8:0 proti zadnjim Dolomitom in gostujoči remi pri prvouvrščenem NK Bravo.

Sedaj nas čaka še pokalno tekmovanje, kjer se igra 11:11 in preostali štirje krogi jesenskega dela.

trener Filip Fridl

 

V mesecu septembru se nam je vsak teden pridružil nov član in tako se je število obstoječih 26 otrok povečalo krepko čez 30.

Ker sva dva trenerja le s težavo obvladovala toliko otrok, smo se skupaj z vodstvom kluba odločili, da nastane še ena skupina z novim tretjim trenerjem. Ker si klub prizadeva, da so dobrodošli prav vsi in se poleg tega pričakuje razvoj vsakega posameznika menimo, da je bila odločitev pravilna.

Sam strmim k načelu FUN, ENJOY and PLAY. Se pravi, da od vseh otrok ne moremo pričakovati in se obnašati enako, zato smo upoštevali tudi posameznikovo znanje in želje. Tako ima sedaj trener več kontrole nad otroki in ima več časa za samo opazovanje. Pri otrocih, ki štejejo 8, 9, 10, 11 let je zelo pomembno kako trenerji pristopamo do njih, saj so na nekem prelomu razvoja in napačno učenje je kasneje težje popravljati oziroma spreminjati.

Na tej točki bi omenil, da je dovolj tudi napačna beseda, ki jo nameniš otroku, saj jo lahko posledično tudi ponotranji in lahko predstavlja težavo pri otrokovi samozavesti. Sem velik nasprotnik izključevanja otrok pri tej starosti, namreč mnogo prehitro prihaja do zaključkov in končnih odločitev, da nek otrok nikdar ne bo nogometaš, ker trenutno ne dosega nivoja oziroma rezultatov, ki ga narekuje bodisi klub, trener ali sama družba v kateri živimo.

Čas in raziskave (sploh v tujini) so pokazale, da se šele pri mladostniku, ki doseže 14 ali 15 let pokaže ali je smiselno vztrajati v nogometu. Nihče natančno ne ve kakšen preskok oz. razvoj lahko posameznik doseže v treh ali štirih letih. Nekomu, ki je star 9 let in mu poveš, da lahko preneha s treniranjem, vzameš veselje do nogometa. To veselje si zasluži vsak, konec koncev morda nekdo ne bo nogometaš, bo pa lahko funkcionar ali navsezadnje podporni član kluba, seveda če bo imel veselje do nogometa.

trener Jošt

 

Po nekaj prestavljenih tekmah je naposled tudi moja ekipa (skupina A) ujela ligaški ritem in smo tako v enem tednu odigrali eno prijateljsko (Brinje) in dve prvenstveni tekmi, ki smo jih odigrali v sredo (Krim) in v nedeljo (Šentjernej).

Na vseh treh srečanjih smo prikazali tisto, kar se učimo in delamo na treningih in kar od fantov na tekmi tudi zahtevam. Všeč mi je, da moji fantje počasi začenjajo z razumevanjem in zahtevami v igri 7 na 7, želim pa si še večje sproščenosti, več poskusov preigravanja v situacijah 1 na 1 in več natančnosti pri zaključkih. Predvsem pa si želim, oni to vedo, da bi bili na igrišču bolj sproščeni, se pri tem zabavali in se po vsakem zadetku skupaj veselili.

Postajamo vedno bolj povezani, saj ko jih vidim, kako se na treningih in tekmah veselijo in pri tem uživajo, je to tisto, kar si želim. Fantje si zaslužijo vse pohvale.

Mislim, da smo mi trenerji ravno zaradi tega tukaj, da jih pripeljemo do vsega tega in ne da samo lovimo zmage s tem pa pozabimo, da so oni še v razvoju in da bodo le te še prišle.

Ne smemo pa pozabiti na naše starše, ki zelo pridno v velikem številu obiskujejo vse tekme in nas lepo in zelo bučno spodbujajo s tribun. Hvala starši.

trener Jasmin

 

V nedeljo, 24. 9., smo se dobili na stadionu Ilirija že zelo zgodaj. Mrzlo jutro nam je pognalo kri po žilah in že smo bili na igrišču, ker smo se ogrevali. Malo nas je zeblo, začelo je tudi deževati, za kar smo bili veseli, saj je v dežju še bolj dobro igrati.

Igrali smo z dvema ekipama. Nasproti nam je prvo stala ekipa Ilirija. Fantje so pokazali dobro igro na obeh igriščih. Dobri goli in dober poteze so jim vlile še več motivacije in zadovoljstva, ko je bilo konec prve tekme. Drugo tekmo smo igrali z ekipo Dobrove. Tudi tam nam je šlo dobro. Zadnjo tekmo pa smo odigrali kar med sabo. Dogovorili smo se za različne akcije, ki so jih fantje izpeljali odlično.

Turnir je bil uspešen. Uspešno pa je bilo tudi navijanje staršev, ki so kljub mrazu in dežju vsak gol in dobro potezo pospremili z glasnim navijanjem in aplavzom.

trenerki Rebeka in Katja