Na začetku sem dolžan pojasnilo. V naslovu sicer res piše U8, ampak bi bilo bolj natančno dejati, da je šlo za sodelovanje ekip U8 in U9. Obe selekciji sta namreč prispevali točno polovico ekipe (pri U9 so bili to seveda otroci letnika 2013). Skratka dva trenerja in osem igralcev smo bili manj kot en teden pred začetkom naknadno povabljeni na turnir v Kranjski Gori, ker je neka druga ekipa predhodno odpovedala svoj nastop. Takih priložnosti ni veliko, sploh z ozirom na trenutne omejitve iz zdravstvenih razlogov. Svoj nastop na dvodnevnem turnirju smo brez obotavljanja potrdili.
Organizacija turnirja je bila na nivoju. Poskrbljeno je bilo ne le za izvedbo samega turnirja, ampak tudi za prenočišče v neposredni bližini športnega parka, kjer se je odvijal turnir.
Prvi dan
Prvi dan turnirja so od jutranjih do popoldanskih ur potekale tekme v sklopu skupinskega dela. 10 ekip je bilo razdeljenih v dve skupini. Naš prvi nasprotnik v skupinskem delu je bila ekipa NK Maribor vijolični. Ker je šlo za našo prvo tekmo, smo bili na začetku še malo negotovi. Kljub temu smo hitro in uspešno premagali tremo ter brez težav nadigrali naše nasprotnike.
Na naslednji tekmi smo se pomerili z ekipo NK Šobec Lesce, ki je imela predvsem številčno premoč v smislu več rezervnih igralcev. Glede na to, da so igre trajale 25 minut brez premora, je bila to zelo pomembna prednost. Na srečo pa se nismo utrudili in smo obdržali nivo igre s prve tekme, tako da smo ponovno zmagali z visoko prednostjo.
Sledil je odmor za kosilo, kjer smo si očitno privoščili malo preveč okusne hrane, saj smo proti domačinom NK Kranjska Gora igrali brez prave energije in zagona. Še vedno smo uspeli zmagati, ampak je bila naša igra v primerjavi s prvima dvema nastopoma kot dan in noč. Do zadnje tekme skupinskega dela se je hrana že polegla. Vseeno se je NK Bravo izkazal za do sedaj najmočnejšega nasprotnika. Imeli smo sicer več nevarnih priložnosti za zadetek, ampak na koncu smo se morali zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Našega razpoloženja to ni pokvarilo, saj smo več kot prepričljivo osvojili prvo mesto v naši skupini.
Po končanem skupinskem delu smo se preoblekli in odšli na sprostitev do bližnjih igral. Tam nas je za skoraj celo uro zaposlilo igralo z zipline-om. Skoraj prehitro je napočil čas za večerjo. Po krajšem počitku smo se odpravili še malo raziskovati okolico in uživati v svežem gorskem zraku. Zvečer ni bilo nobenih težav. Vsi fantje so zelo hitro zaspali, kar je bilo seveda pričakovano, saj so odigrali štiri zahtevne tekme. Zjutraj nas je že čakal raznovrsten zajtrk, ki nas je napolnil z novo energijo za zadnji dve tekmi.
Drugi dan
V polfinalu smo se pomerili z ekipo NK Olimpija. Tekma je bila več kot napeta od začetka do konca. Na obeh straneh so se vrstile lepe priložnosti, vseeno pa smo pokazali malo več želje in si zagotovili pot v finale.
Naš zadnji nasprotnik je bila ekipa NK Maribor rumeni, ki je v polfinalu izločila NK Bravo. Zaključna tekma turnirja je bila zaradi prenosa v živo prestavljena na glavno igrišče. Pred začetkom sta obe ekipi korakali na igrišče ob zvokih slovenske himne. Celotno tekmo smo se borili kot levi, ampak nas je najprej bistveno širše igrišče in potem še poškodba našega kapetana prisilila, da smo morali priznati premoč nasprotnika.
Kljub porazu pa smo si priborili odlično 2. mesto. To je še večji dosežek, ko upoštevamo dejstvo, da so naši fantje prvič igrali po sistemu 5+1 na rokometne gole, saj se pri obeh selekcijah redne tekme igrajo 4 na 4 na najmanjše gole. Na zaključni prireditvi smo prevzeli medalje in pokal, prizorišče pa smo kljub utrujenosti zapustili z dvignjenimi glavami in nasmejanimi obrazi.
Fantje, zelo sva ponosna na vas,
trenerja Jošt in Vesna
